MANDALE kot metamorfoze urbanih vzorcev OBALE_ samostojna razstava Jasne Kralj Pavlovec

Aktualno / MANDALE kot metamorfoze urbanih vzorcev OBALE_ samostojna razstava Jasne Kralj Pavlovec

Razstava MANDALE kot metamorfoze urbanih vzorcev OBALE je nadaljevanje večletnega, na eni strani raziskovalnega dela mag. Jasne Kralj Pavlovec, na drugi strani arhivskega dela Pokrajinskega arhiva Koper pri raziskovanju, zbiranju, evidentiranju in vrednotenju projektov in izvedb slovenskega modernističnega arhitekta, oblikovalca in urbanista Eda Mihevca (1911 – 1985).

Razstava predstavlja delo zadnjih treh, štirih let ustvarjanja. Začetek urbanih zgodb je postavljen v leto 2014, ko so bile predstavljene Urbane podobe kot niz vzorcev, urbanih zapisov na platno. V ospredje je bilo postavljeno razmišljanje o premikih, komunikacijah, prostorskih in urbanih zapisih. Podobe, čipke, zapisi ali premiki urbanih zarisov so bili izpeljanih iz neizvedenih urbanističnih načrtov Eda Mihevca. Vzorci urbanističnih plasti posameznih mest in krajine so bili najprej zapisani z roko; kasneje pa so se digitalizirani spreminjali v različne vzorčne kombinacije. Grafike/črte v prostoru predstavljajo žile vsakodnevnih, vsakoletnih, stoletnih in tisočletnih potovanj človeških življenj, usod, spominov in čustvovanj.

Razstava ima tri tematske in likovne sklope. Prvi sklop so urbanistični načrti Eda Mihevca in male grafike urbanih interpretacij Obale in obalnih mest. Urbanistični načrti predstavljajo manjši del Mihevčevega opusa in sicer urbanistične načrte Slovenske obale, od regionalnih načrtov Slovenske obale in hrvaške Istre do mikro-urbanističnih rešitev posameznih zgodovinskih in novonastalih obalnih mest od leta 1959 do 1985. Drugi del zajema monokromatsko kolekcijo imenovana OBALA sestavljeno iz šestintrideset grafik kot odsevov preslikav oblikovanih v igro vzorcev. V Galeriji pokrajinskega arhiva se kolekcija predstavi, kot prostorska zavesa med zunaj in znotraj, ki na simbolni ravni poveže nekoč in danes. Tretji sklop razstave predstavlja 42 malih mandal in osem izbranih mandal ter svetlobno telo, ki s svojo obliko, barvo, čipkasto teksturo in svetlobo na eni strani predstavljajo sveti krog, po C.G. Jungu tudi risbo našega duševnega vesolja; na drugi strani pa Vitruvijevega človeka zapisanega v razmerje zlatega reza. Mandale niso nastale naključno; so končna in začetna podoba ustvarjalnega obdobja; so bistvo. Predstavljajo zaščito, modrost, rast posameznika, skupnosti in obalne krajine; predstavljajo celovitost božanskega bitja, utrjevanje notranjega jaza in uravnoteženje človeka s prostorom v katerem je. Oblikovane so kot krožne mandale postavljene na bel kvadrat. Lahko je gledamo kot posamezne mandale, v sklopih glede na vzorce mest in/ali krajine ali pa kot kolekcijo.

Svetlobno telo, ožarjenih pogledov vpetih v slovensko Obalo, v prostor modrine in modrosti; kulture, ožuljenih rok in skrivnostnih nasmehov, predstavlja žensko povezno z naravo in s skupnostjo v kateri biva. Svetlobni čarni krog, ki ga modra z naravo prežeta ženska oddaja je most med ljudsko modrostjo nekoč in današnjo možnostjo izbire biti družbeno angažiran in kritično glasen.

Mandale imajo imena, ki jih avtorica intuitivno in po nekem notranjem občutenju Obale in njenih ljudi poimenuje. Vseh skupaj je oblikovanih 42 mandal, ki so predstavljene kot majhne grafike.

Image Map